Z odločnostjo do stopničk

Včeraj je bila na Ptuju druga tekma za Vzhodno ligo, od koder sem prinesla še eno medaljo, tokrat srebrno.

Na prvi progi sem se po nekaj poskusih uspešno prebila mimo daljšega razmaka med dvema grifoma, pri katerem je imelo kar nekaj tekmovalk težave, nadaljevala še nekaj oprimkov, nato pa naredila napako in končala z višino 24. Škoda, kajti dalo bi se priti dlje. Po prvi smeri sem si še z dvema mlajšima cicibankama delila tretje mesto.

Na drugo progo sem šla nekoliko bolj odločno, ker sem vedela, da so stopničke zaradi rezultata na prvi progi težko ulovljive. In izplačalo se je! Moja starša in trener kar verjeti niso mogli, kako daleč sem prišla - do višine 37-, ki mi je prinesla precejšen naskok in najboljši  rezultat druge smeri. Pa ne le med mlajšimi cicibankami, temveč ga ni dosegla tudi nobena starejša cicibanka in noben mlajši ciciban. Torej: ne, ni vedno vse velikosti. Včasih ni nič hudega, če si za glavo manjši, kajti tudi moč in borbenost sta pomembna.

Tekmo sem s seštevkom obeh smeri (3. in 1. mesto) končala na 2. mestu, prehitela me je Živa, ki je tako kot na prejšnji tekmi plezala odlično in je bila na obeh smereh druga.

Druga stopnička ... čeprav na desni, namesto na levi. Na Ptuju jim je ostalo malo norčavosti od kurentovanja, tako da so pustni narobe svet prihranili tudi še za tekmo :)

Hm... Sicer pa še opomba - koledar tekem se nekoliko podira. Zaradi sprememb terminov Vzhodne lige tako ne morem na tekmo iRCC v Wolfsberg :( Pa tudi na šolsko državno tekmovanje me nočejo - so se odločili, da bo to zgolj za šolarje od četrtega razreda dalje ... Ni pravično!