Prva medalja na državnem prvenstvu

Državno prvenstvo me doslej ni preveč razveseljevalo, danes je bilo pa malo drugače ... Na Logu je potekala prva balvanska tekma za DP. Sicer sem jo komaj ujela, saj sem prišla v izolacijsko cono zgolj tri minutke prej, kot se je zaprla - mami je slabo planirala jutranje prebujanje, potem je moral pa ati na cesti malo nadoknaditi ;)

Plezali smo 8 balvanskih problemov in plezala sem dobro, tako da sta bila moja starša in tudi moj trener Aleksander zadovoljni. Dosegla sem 4 vrhe. Na dveh preostalih balvanih sem bila spet premajhna, še dva pa sta bila tako težka, da smo punce padale z njiju kot muhe. Vrhov na njima tako ni bilo.

Ko smo zaključili, smo ugibali, katera sem. 10. do 15. mesto? 15. do 20.? Ko so prišli rezultati, je moj trener Aleksander nekaj mahal in kazal mišice in dva prsta. Pa mu ni nihče verjel. Dokler se nismo šli na lastne oči prepričat, kaj piše ... Ja! 2, mesto! Juhej! Od kod?!

Skromni štirje vrhovi so res zadoščali za srebrno medaljo, ki mi jo je že nekaj minut kasneje okoli vratu nadela Natalija Gros, bivša slovenska reprezentantka in ena naših najuspešnejših plezalk.

Sledijo slikice ... in seveda upanje, da tale preboj ni bil zgolj enkraten "preblisk" - vem, da me čez mesec in pol že čakajo tekme za DP v težavnosti, in tam bo gotovo spet precej težko. Bi bilo pa lepo, če bi šli rezultati tudi v tej disciplini na bolje.

Aleksander ... Dolžna sem ti štrudl! HVALA!

Skok, in skok, in skok ... Včasih ne dosežeš dalje, tudi če desetkrat poskusiš.

Intermezzo ... 4 minute med enim in drugim balvanom so čas, da pospraviš v glavi in sprostiš mišice.

Jupijajej! Dan, ki ga še nismo povsem dojeli, a bo za vedno ostal v spominu.

Babici in dedija vedo, kakšna je prava nagrada - lepo, da je dan tekme sovpadel z našim splavarjenjem, da smo imeli zabavišče ;)