Če te ni, pa posnamemo vrh smeri

V Slovenski Bistrici nas je cicibanke pričakala smer, za katero se je na prvi pogled zdelo, da ima nekaj precej dolgih razmakov. A ni jih bilo težko premagati - v strehi je bilo potrebno zelo dinamično plezanje, na zadnji plati pa predvsem precej umirjenosti in spretnega balansiranja ob nagibanju telesa po centimetrih. In s tem sploh ni bilo težav - kar 11 punc nas je osvojilo vrh.

Naša druga smer je bila tista, ki so jo pred tem plezali cicibani. Večina jih je prišla do sredine, nekaj malega dlje, vrha pa ni bilo. Ampak meni se na videz ni zdela težka. Punce na štartu pred mano so hitro pokazale, kaj zmorejo - priti tudi povsem pod vrh, do predzadnjega oprimka. Emi S. je uspelo tudi v drugo osvojiti vrh, in prepričana sem bila, da ga lahko tudi jaz. Pod njim se je treba le malo umiriti in dobro "naciljati" prijem, ne pa nepremišljeno hiteti, tako kot lahko brziš vse do tja. In res mi je uspelo. Razglasitev rezultatov je tako pokazala, da si z Emo deliva enak dosežek, torej dva vrhova, zaradi česar bo potrebno še superfinale.

V superfinalu sva z Emo S. plezali smer mlajših dečkov. Ema je plezala prva in padla na oprimku, kjer je bil zaradi daljše razdalje potreben precej odločen gib. In potem sem sledila jaz. Nisem plezala dobro, že po nekaj oprimkih sem se lovila in ugotavljala, kam postaviti noge. Ampak naprej je pa šlo dobro in sem hitro napredovala. Do oprimka, kjer je Emi spodletelo - in tudi sama sem naredila povsem enako napako. V gib sem vložila precej premalo energije, tako sem oprimek le malo potipala in padla. Precej slabo plezanje torej (mlajši dečki so plezali precej dlje,), a pomenilo je, da sva bili izenačeni tudi v superfinalu, kar pa je pravzaprav krasno - enaka višina je pomenila, da bova imeli obe zlato medaljo. Zakaj bi bila vesela le ena, ko pa sva lahko obe?

Sicer pa je bila tokrat tekma malo drugačna, ker je manjkal eden od navijačev - moj ati, ki me bo kar nekaj časa lahko spremljal le od daleč in le preko posnetkov. V živo ga je dobro nadomeščal dedi, ki je stiskal pesti in vzklikal "bravo", atiju pa smo po prihodu domov takoj poslali posnetke v komentar ;)

Bi še kdo gledal? Tule je tudi za vas druga, ekspresna smer, kjer vse do vrha ni bilo treba biti pazljiv. In ja, zato plezanje ni kaj prida lepo.
https://www.youtube.com/watch?v=rpVvkF567DY


Sicer je tako, da državnega prvenstva še ni konec, saj nas čakata še zadnja tekma v težavnosti in v balvanih naslednji vikend v Kranju, ampak jaz pa že vem nekaj, zaradi česar sem izjemno vesela ...

S trenerjem Aleksandrom imava dober razlog, da takole pozirava :)