Petzen Climbing Trophy 2015

Tekma na avstrijski strani Pece, Petzen Climbing Trophy pri Pliberku, je ena najboljših tekem za mlade plezalce, ki postreže z izjemno konkurenco. Letos je bilo prijavljenih skoraj 300 plezalcev iz 21 držav, celo iz Brazilije, tekma pa spada pod IFSC - to je torej moja prva tekma pod okriljem mednarodne plezalne zveze.

Tekmovanje sem pričakovala z veliko nestrpnosti, saj sem vedela, da je prijavljena Marketa iz Češke, pa Deq iz Bolgarije, pa tudi Lara in Lucija iz Hrvaške - torej plezalke, s katerimi se ni za hecati, poleg njih pa gotovo še kup drugih, ki so ravno tako odlične. In seveda sem si želela pokazati, da se lahko primerjam z njimi.

V petek se je pokal začel s kvalifikacijami v hitrostnem plezanju, kjer nismo pričakovali prav nič. Hitrost je disciplina, ki je nisem nikoli trenirala in tudi na tekmah sem jo plezala samo enkrat pred dvema letoma. Potrudila sem se, kolikor je pač šlo, ampak brez prave tehnike ne gre in sem zasedla 11. mesto od 32 tekmovalk. Kar je pravzaprav odlično.

Dosežem ne, skoka nazaj me je pa malo strah.

V soboto smo punce v kategoriji U-12 plezale balvane. Že ko sem si jih pogledala, mi je bilo jasno, da so izjemno težki - za nekatere je bilo treba zelo veliko razmišljanja, da si sploh ugotovil, kako se jih lotiti. Na srečo so mi Nik, Alja in drugi naši malo starejši plezalci pomagali naštudirati stvari. Največja težava pa je bil balvan, ki je zahteval skok na kapnik z obratom - takšne skoke bo treba trenirati! Kakor koli, dve minuti pred iztekom časa sem imela dva vrhova, nato pa mi je na hitrico uspelo osvojiti še enega. Skupno torej trije vrhovi od osmih in sedem bonusov. Škoda, da je bilo časa konec, kajti še pri dveh balvanih sem se vrha dotikala in bi mogoče tudi uspela, če bi še poskušala. Ampak nič hudega! Trije vrhovi so bili dovolj za tretje mesto! Tudi Marketa, ki je bila druga, je zlezla 3 balvane, Deq pa so uspeli štirje in je zmagala.

Malo guncanja, malo špag, en pogumen skok ...

Prva smer za težavnost - tu je še šlo.

Zadnji dan sem plezala težavnost. Prva smer se ni zdela težka, a naredila sem "brezvezno" napako in sem bila po njej šele osma. V finale je šlo samo 6 plezalk, torej sem vedela, da moram drugo smer "razturati", da se sploh uvrstim naprej. In sem šla plezat. In šla visoko, visoko, in vse do oprimka 25, zadnjega pod vrhom, ki je uspel še nekaj malega puncam - in vsi so zadrževali dih, ker sem plezala z napol sezutim čevljem in morala namesto zatikanja pete na grif tiščati celo nogo ... Ja, plezalke je treba pač dobro zategniti, sicer se zgodijo takšne neumnosti. Ampak višina, ki me je postavila na 5. mesto in s tem v finale, je bila vseeno dosežena.

V finalu pa sem plezala odlično! Marketi je uspelo priti na vrh, jaz pa sem bila takoj za njo in tako osvojila 2. mesto. Juhej!!! Veselje je bilo popolno, ko smo prišli na podelitev, pa še toliko bolj - kljub slabem rezultatu v hitrosti so bili moji rezultati dovolj, da sem poleg bronaste in srebrne medalje dobila še pokal za skupno uvrstitev na tretje mesto.

Tik pod vrhom, ampak tudi napol bosa :(

Kakor koli, festival je bil super in še bom šla. S prijatelji iz kluba in tudi z drugimi smo spali v kampu in se kopali v jezeru, čez dan pa eden za drugega navijali, si pomagali pri študiranju smeri. Nik in Alja sta mi bila super spodbuda in pomoč za smeri, Gaja iz Velenja mi je delala družbo celo v izolacijski coni, vsi Slovenci skupaj so pa tako navijali, da se jih je gotovo slišalo preko Pece tudi na drugo stran :)

Petra, Nik, Sara, Alja, Gaja, Saša in jaz - drugi so pa že ušli domov.

11 (hitrost) + 3 (balvani) + 2 (težavnost) = 3 (skupno)