Pajkova Liza ... Liza Novak: Petzen Climbing Trophy 2013

Zadnje tri dni smo se mudili v Avstriji - pravzaprav na Koroškem, zgolj nekaj kilometrov čez mejo, kjer se je odvijal eden največjih plezalnih festivalov za mlade. Plezalni festival pod Peco oziroma Petzen Climbing Trophy je tokrat privabil tekmovalce iz 18. držav, celo iz daljnih Romunije, Bolgarije, Grčije, Rusije, Brazilije ...

Tekmovanje je potekalo 3 dni, preizkusili pa smo se v vseh treh plezalnih disciplinah. V petek zvečer v hitrostnem plezanju, kar je bilo zame nekaj posebnega, saj sem "speed" plezala prvič in so mi morali pojasniti, kako vsa zadeva sploh poteka. Plezala sem kolikor hitro je šlo in se uvrstila na 6. mesto od 19. deklet v moji kategoriji. Čas na prvi progi sem imela 16.429 sekunde, na drugi pa 15.698, kar je precej počasneje od zmagovalke Deq Vladimirove iz Bolgarije, ki je imela časa 11.832 in 8.427 sekunde. Kljub temu mi je bilo hitrostno plezanje všeč - ga bom poskusila zdaj tudi kdaj malo potrenirati, saj bo v prihodnje verjetno še kje kakšna tekma, kjer bo rezultat iz hitrosti vplival tudi na skupni rezultat tekem.

Naslednji dan je sledila balvanska tekma, kjer smo imeli 8 balvanov. Dva so morali že pred pričetkom popraviti, saj smo sodnikom tako, da sem se postavila pod prvi grif, dokazali, da na njima niti začeti ne morem, ker sta postavljena previsoko. Pa so lepo poravili in čisto nič komplicirali, kar je seveda zelo pohvalno.

Med osmimi balvani sem jih 6 splezala v prvem poskusu, enega v drugem, balvan številka 4 pa je ostal neosvojen kljub petim poskusom. Ker so 4 punce uspele splezati vse probleme, se mi je finale tudi tokrat izmuznilo in ponovno sem končala na 6. mestu.

Dolgo sem takole visela - pa sodnik ni videl, da sem na 23?

Pa zadnji dan? Tako kot pri balvanih sem tudi tokrat začela odlično in sem obe kvalifikacijski smeri preplezala do vrha ter tokrat zanesljivo prišla do finala, v katerega so spustili sedem tekmovalk. V finalni smeri pa sem "zmrznila" visoko nad tlemi, ko smo plezali nekoliko daljši previs. Končala sem tako, da sem obvisela na grifih številka 22 in 23, tako da smo bili prepričani, da imam končno oceno višine 23. Nekaj puncam je uspelo priti enako daleč, nekaj pa se jih je dotaknilo naslednjega grifa. Tako smo bili prepričani, da si bom delila četrto mesto, a ko so prišli rezultati, smo bili precej presenečeni - eni so priznali višino 24, trem 23+, eni 23, meni in še eni punci pa zgolj 22. Čuden sodnik, kaj naj rečem.

3 x 6 = 7 ;)

Trikrat šesto mesto mi je prineslo v skupnem seštevku točk vseh treh tekem 7. mesto celotnega pokala. Malo sem bila razočarana. Ati in mami pa sta rekla, da sem lahko zadovoljna, ker sem dejansko plezala tako balvane kot težavnost odlično. No, bo pa naslednje leto bolje!

Pokal je bil torej na splošno super doživetje. Nisem še srečala toliko plezalcev iz toliko različnih dežel! Je pa škoda, da je bilo Slovencev tako malo. In presenečenje - večino medalj in pokalov niso pobrali Avstrijci, temveč Bolgari, ki so se okitili s toliko medaljami, da je kar težko verjeti. "Alpski" narodi bomo morali malo bolj pljuniti v roke ...