Moje prvo balvaniranje

Plezanje je vedno polno izzivov - tokrat je bilo to moje prvo balvaniranje v skali. Skala je bila lepo na sončku, a me je kljub temu malo zeblo v prste, predvsem pa je bil nenavaden občutek same skale, ker ga nisem več vajena, saj so treningi in tekme pač na plastiki.

Za pomoč in vodstvo smo prosili Izidorja Zupana, ki smo ga otroci včasih z velikimi očmi gledali na klubski bolderci in si želeli, da bi plezali kot on. No, še dolgo ne bom tam, ampak se trudim. Predvsem pa so mi balvani postali zelo zelo všeč! Izi je rekel, da mi gre dobro, sicer pa mi ocen problemov ni hotel povedati. Menda si je to treba prislužiti ;)

Skratka, bilo je fino in balvane v skali bom še plezala - čisto nekaj drugega so kot smeri in ne vem, zakaj sem doslej mislila, da sem zanje premajhna. Upam, da me bo Izi še kdaj vzel s sabo. No, rekel je že, da misli, da bom nekoč vse te njegove balvane preplezala. Ja, bom trenirala, da bo res tako.

Hvala, Izidor! Mogoče zaenkrat res plezam kot punca, ampak enkrat ti bom pokazala, da se tudi v kikli marsikaj zleze :D

Najprej razmigajmo možgančke, nato tipalke. Khm, roke in noge. Ja, najprej je treba naštudirat, potem pa lezt.