O pokalu je odločila točka

Trbovlje. Zadnja tekma Vzhodne lige.

Pred tekmo v Trbovljah sem bila v skupnem seštevku na tretjem mestu, in teoretično sem imela možnost tudi še za drugega - ampak kaj, ko je po prvi smeri v Trbovljah naenkrat kazalo, da se mi bo pokal izmuznil iz rok. Na prvo smer sem šla neodločno, se nazadnje nisem dovolj odrinila, in nedinamično plezanje je pomenilo, da sem po prvi smeri na osmem mestu.

Pokal? Ja, ne bo ga - tako smo vsaj mislili. Bila sem zelo potrta in pred pričetkom druge smeri sem bila tudi tako iz sebe, da nisem vedela, kako sploh začeti, in je morala mami tik pred štartom po mojega trenerja Aleksandra, da sva šla še enkrat skupaj čez smer.

Druga smer mi je uspela. Do vrha smo prišle tri punce, Pii, ki je po prvi smeri vodila in smo mislili, da mi je s tem tudi odvzela pokal v skupnem seštevku, pa se je tokrat zalomilo. Vrha se je zgolj dotaknila in dobila minus. Žal je v športu pač tako, da se vsakemu kdaj zalomi - in koliko te to lahko stane zdaj že prav dobro vem.

Torej ... Moja starša sta seštela točke. In mi nista rekla nič. Nista bila namreč prepričana, ali sta točke in desetinke in stotinke za celoten pokal seštela prav ali ne. Tako sem morala čakati, da so na steno obesili uradne rezultate zadnje tekme in skupnega seštevka - in lahko sem si pošteno oddahnila, da sem imela tokrat veliko sreče. O pokalu je namreč odločila zgolj ena sama točka, ki me je v skupnem seštevku postavila na tretje, Pio pa na četrto mesto. Prvo in drugo sta pripadli Emi in Maji - upam, da letos obe prideta na pokal za državno prvenstvo, saj se je z njima odlično meriti.

Prva in druga smer v Trbovljah. V resnici nista bili težki.

Rezultat tekme - nazadnje sem bila na četrtem mestu, ampak zares šteje spodnja slika ...

Rezultat letošnje lige. Predlani sem bila druga, lani tretja, letos spet tretja.
Zlato, srebro, bron - ni pomembno. Glavno, da je pokal!

Takole znamo veseljačiti z našim trenerjem Aleksandrom. Letos smo se kar štirje iz kluba veselili pokalov za skupni seštevek - poleg mene in Sare (prva pri mlajših cicibankah), še Nik in Alja (prva pri mlajših dečkih/starejših deklicah).
Ja, Aleksander zna poskrbeti, da plezamo vse bolje in je zares odličen trener!