Strani

četrtek, 25. julij 2013

Od Verdona do "Finala"

Moj trener Aleksander je med našimi plezalnimi dogodivščinami skrbel tudi za to, da sem imela nekaj plezalnega počitka, tako sem lahko uživala tudi v čofotanju - tako v verdonskem jezeru kot v kanjonu reke, nato pa smo se mimo francoske Azurne obale odpeljali še v Finale Ligure v Italiji, še eno plezalno mesto, kjer sem se lahko pred ponovnim plezanjem namočila tudi v morju, z atijem pa sva na skalah in v plitvini lovila male rakovice. Sprehodili smo se tudi po mestu, a smo hitro ugotovili, da Finale Ligure po lepoti ni primerljiv z našimi ali hrvaškimi obmorskimi mesteci - zato ob zaključku letošnje plezalne odprave upam, da se bomo lahko za kak dan odpravili tudi na "pravo" morje.


Kanjon reke Verdon je tako poln kanujev, kajakov in pedalinov s turisti, da je nemogoče posneti kakšno fotografijo, na kateri ne bi bilo čolničkov.


Tudi mi smo si izposodili kanu in zaveslali med visoke bele skale, ki obdajajo turkizno reko. Nekoliko spominja na Sočo, kaj ne?




Slavolok na trgu v Finale Ligure, ki mesto povezuje z dolgo promenado s palminim drevoredom in plažo, kjer so leželnik pri ležalniku in dežnik pri dežniku. Mami in ati pravita, da so naša mesteca na obali neprimerljivo lepša - meni je bilo pa vseeno, glavno, da sem dobila italijanski sladoled :)



Plezališče Rocca di Perti ima v različnih sektorjih preko 350 smeri - veliko preveč za vroče poletno popoldne. Ampak smer La cascata pietrificata s čudovitimi kapniki smo si pa vsi takoj zaželeli plezati - lepoti kapnikov se je pač nemogoče upreti.





Mami ... ati ... Dovolj plezanja, gremo domov.


Hvala, Aleksander Stopinšek!
Lepo je imeti trenerja, ki poleti poskrbi, da ti plezalna forma ne pade, in ti zna predstaviti toliko novih skal.


Ni komentarjev:

Objavite komentar