Novemu plezališču naproti!

Mamina najljubša skala - a verjetno ne za dolgo.

Za tiste, ki ne veste - moja mami raje piše kot govori. In piše očitno precej dobro, saj sva se pred nekaj dnevi sestali z zastopnikom podjetja Hilti, ki nama je prinesel dve škatli sidrnih vijakov in še svedre za vrtanje. Še njemu samemu ni bilo povsem jasno, kako sva iztržili tako lepo donacijo. Ampak mami je gospodu, ki se je na Hiltiju zavzel za nas, v zahvalo napisala:

"V teh težkih časih je težko najti dobre ljudi s posluhom za šport in še zlasti za šport mladih, ki so šele na začetku svoje poti... vendar pa iz malega zraste veliko in spodbude ter dobra dejanja iz časov, ko športnik še ni nosil sponzorskih napisov ter reprezentančnega dresa, so izjemnega pomena in se za vedno vtisnejo v spomin."

Prav ima!

Bršljana ni več, pograbili smo tudi - gremo vrtat!!!

Kaj pa bomo s toliko sidri? Hm... Ta vikend smo ravno rogovilili pod izjemno lepo in izjemno veliko skalo. Skalo s potencialom za okoli 60 smeri in dovolj visoko tudi za plezanje na "cuge". Najprej sta bila v akciji Aleksander in ati, ki sta se lotila čiščenja prvega dela skale, naslednji dan pa smo vsi družno že pospravljali bršljan, odluščeno kamenje, grabili listje, zlagali kamne ... Naporno delo, ampak ko pomislimo na končni cilj, nam zažarijo oči.